“Moj spomin je kot po čudežu ostal nedotaknjen. Svoje življenje že od otroštva merim bolj v glasbenih enotah kot v mesecih in letih. Moji možgani natančno sledijo pesmim, albumom in skupinam, po katerih si zapomnim določen čas in kraj. Od srednjevalovnega radia v sedemdesetih letih pa do vsakega mikrofona, pred katerim sem tal, bi vam znal povedati, kdo, kaj, kje n kdaj že po nekaj taktih katerekoli pesmi, ki iz zvočnikov pride v mojo dušo. Ali pa iz moje duše v vaše zvočnike. Nekaterim ljudem spomine obudi okus, nekaterim vidna zaznava li vonj. Pri meni je to zvok, ki se predvaja kot nedokončana glasbena kompilacija in čaka, da gre na pot.

Nikoli nisem zbiral predmetov, zbiram pa trenutke. Zato se mi v tem smislu življenje vsak dan bliska pred očmi in skozi ušesa. V tej knjigi sem po najboljših močeh zbral nekatere izmed njih. Ti spomini iz mojega celotnega življenja so kajpak polni glasbe. Ta pa zna včasih biti glasna. Zato dajte naglas. Poslušajte z menoj.”

“Tistega poletnega večera leta 1982, ko me je sestrična Tracey peljala na koncert skupine Naked Raygun, se je godil moj krst. Od tistega dne naprej sem bil drugačen, opolnomočen ob odkritju sem ga doživel, ko so se moje koščene prsi drgnile ob miniaturni oder in sem se soočil iz oči v oči s surovo močjo rokenrola. Naposled sem našel svojo nišo, svoje pleme, svoje poslanstvo. In kar je še pomembneje – našel sem samega sebe.”